Zračenje vrtnih rastlinjakov pozimi

 Visoke temperature v letošnji zimi omogočajo dobro rast vrtninam v rastlinjaku. Jeseni smo pridelovalci v rastlinjake posejali motovilec, špinačo, rukolo. Posadili smo tudi sadike motovilca, solate ali celo presadili radič. Do sredine januarja so te rastline lepo rasle, saj je bila povprečna temperatura okolit 5˙C. Vendar kljub temu pozimi niso optimalne razmere za vzgojo v rastlinjakih. Potrebna je dobra osvetlitev, ki je v času kratkega dne premajhna (za setev in kaljenje vrtnin in okrasnih rastlin v tem času vrtnarji uporabljajo dodatne luči). Druga težava je prevelika zračna vlaga, ki nastane z izhlapevanjem iz mokrih tal ali izhlapevanja iz rastlin. Vse to povzroči ugodne razmere za nastanek ene najbolj razširjenih bolezni, to je sive plesni ali botrytisa, ki lahko povzroči v rastlinjakih veliko škodo. Botrytis cinerea živi kot saprofit na odmrlem tkivu, zato so njegovi konidiji in spore prisotni povsod in hitro okužijo oslabelo, ranjeno ali rastlino ki se dotika tal. Zelo pogosto okuži solato v rastlinjaku. Za okužbo je nujno potrebna visoka zračna vlaga, ki je višja od 85%.

Pozimi rastlinjake ne zračimo, saj želimo doseči čim višjo temperaturo, da bodo rastline hitreje raste. Napaka. V rastlinjaku se kopiči zračna vlaga, ki presega 85%. To zelo ustreza sivi plesni, ugajajo pa ji tudi temperature. Na to ni posebej občutljiva, saj se lahko razvija na temperaturi od 0 do 35 ˙C.

Najpomembnejši ukrep pri varstvu rastlin pred sivo plesnijo je torej zračenje rastlinjaka, oziroma zmanjševanje relativne zračne vlage. Rastlinjak prezračimo tako, da za 30 minut odpremo na obeh straneh in naredimo prepih. Hladen zrak, ki pride v rastlinjak, se hitreje segreje, saj ima manjšo zračno vlago. Pomagamo si lahko tudi z ventilatorji, oziroma lahko segrevamo zrak in pospešimo izhlapevanje iz vlažnih listov rastlin. V rastlinjakih dodatno prekrivamo rastline z vlaknatimi folijami (tkanine), zato moramo večkrat preveriti, ali se tudi pod njimi ne zadržuje velika vlaga. Ker rastline pozimi zelo malo rastejo, jih ni potrebno veliko zalivati. Zalivanje zmanjšamo na minimum. Predvsem preprečimo kapljanje iz kakšne luknje v strehi, kajti na takšni omočeni rastlini se takoj pojavi siva plesen. Poskrbimo za rastlinsko higieno in iz rastlinjaka odstranimo vse odmrle rastline, saj se na njih zadržujejo spore sive plesni. Pomembno je tudi, da rastline niso pregosto posejane ker tako ustvarijo še slabšo mikroklimo oziroma je tu zračna vlaga še višja .

Tretji vzrok velike okužbe s sivo plesnijo na zimskih posevkih, je poškodba rastlin zaradi insektov. V toplem obdobju se lahko močno razmnožijo uši, ki s sesanjem oslabijo rastlino, hkrati na njej naredijo vstopno rano za marsikatero glivo.

Če so rastline posajene na nepokrita tla, jih prerahljamo in omogočimo hitrejše mikrobiološke procese v tleh, s tem pa več hranil in hitrejšo rast rastlin. Pri izvedbi vseh naštetih , uporaba zaščitnih sredstev ne bo potrebna.