Naravna gnojila
Na trgu lahko dobimo veliko različnih umetnih gnojil. Njihova slabost je, da so nenaravna in se ne uspejo brez škode vključiti v naravne procese. Umetna gnojila hitro razvrednotijo zemljo, saj je ne bogatijo, temveč le vnašajo snovi, ki so potrebne rastlinam. Negativno vplivajo na strukturo in teksturo tal. V današnjem času se vedno bolj kažejo težnje po uporabi naravnih gnojil v vrtu. Najbolj zaželeno naravno gnojilo je kompost, ki danes ne bi smel manjkati v nobenem vrtu. Pogosto se zgodi, da v zemlji primanjkuje le enega elementa, ki ga ne moremo nadomestiti s kompostom. Marsikdo bo obupal, češ tu ni druge pomoči, kot umetno gnojilo. Vendar ni tako. Mirno se lahko obrnemo k materi naravi. Nekatere rastline kopičijo v sebi določene snovi, ki jih črpajo iz zemlje. To lahko s pridom izkoristimo, če jih znamo pravilno predelati. V večjih vrtovih lahko te rastline gojimo na posebnih gredah.
Tekoče gnojilo iz listov gabeza
Gabez vsebuje veliko železa, kalija, kalcija, fosforja in mangana ter različne B – vitamine. Iz njegovih stebel in listov lahko napravimo gnojilo, ki krepi in mineralno bogati rastline.
Kilogram listov in stebel gabeza namočimo za 24 ur. Ko se preneha peniti, je tekočina rjave barve in ima vonj po goveji gnojnici. Gnojilo moramo razredčiti v razmerju 1:10 (1 liter gnojila na 10 litrov vode). S tem gnojilom lahko gnojimo vse poletje 1x tedensko vso zelenjavo.
Učinkovito in vsestransko gnojilo dobimo, če zmešamo enak del koprivinega in gabezovega gnojila ter dodamo 10-kratno količino vode. Dele gabeza lahko primešamo tudi kompostu in ga obogatimo.
Odrasli rastlini Gabeza lahko liste in stebla odrežemo največ petkrat letno.
Tekoče gnojilo iz kopriv
Koprivno gnojilo je primerno za vso listnato zelenjavo, ki potrebuje večje količine dušika.
1 kg svežih kopriv, ki ne semenijo, namočimo v 10 litrov vode. Vsak dan premešamo s palico. Tekočina močno smrdi, zato jo pripravljajmo v odmaknjenem delu vrta. Ko se preneha peniti, je pripravljeno za uporabo.
Tekočino precedimo in razredčimo z 10-kratno količino vode. Poleti zalivamo okolico rastlin enkrat tedensko. Koprive lahko uporabljamo tudi za prekrivanje tal in s tem vplivamo na povečanje mineralne vrednosti tal in dejavnosti mikroorganizmov.
Gnojila iz zelišč
Če nam ostajajo večje količine zelišč, si lahko pripravimo odlično gnojilo, ki tudi poživi delovanje mikroorganizmov in poveča odpornost rastlin. Primerno je za plodovno zelenjavo. Gnojilo začnemo pripravljati jeseni.
Vsa neporabljena zelišča (razen baldrijana) narežemo v veliko posodo. Če imamo na voljo, dodamo koprive in čebulne lupine. Ko se zima približuje svojemu koncu, grede polijemo z gnojilom.
