Naravna škropiva

Navadni gabez

Bolezni in različni škodljivci so v vrtu ves čas prisotni. Če se še tako trudimo in še tako vestno skrbimo za vrt, se bodo prej ko slej pojavile težave. Plesni in uši lahko pokvarijo sicer lep videz vrta in občutno zmanjšajo pridelek, če že ne uničijo. Težave se najlažje odpravi tako, da gremo v trgovino in kupimo škropivo. Na voljo imamo veliko izbiro fungicidov in insekticidov, ki bodo hitro in uspešno odpravili škodljivce in bolezni, vendar bodo svoje sledi pustili na sadju in vrtninah. Ta škropiva so tudi strupena za ptice in druge živali, ki imajo koristno vlogo. Bolj uporabljamo umetna škropiva, več koristnih živali bo poginilo, bolj bomo morali škropiti, ker bo več škodljivcev.

Ko se odločamo za nakup škropiv, se odločimo za takšna, ki so izdelana na naravni (bio) osnovi, še bolje pa je, če škropiva naredimo sami iz rastlin, ki rastejo v vrtu ali njegovi bližnji okolici. So malo manj učinkovita, kot kupljena, vendar točno poznamo njihovo sestavo, niso nam strupena in ne morijo koristnih živali. Pridelek bo zdrav in brez skrbi ga bomo lahko uživali. Večina hrane, ki jo kupimo, vsebuje nekaj škodljivih snovi, zakaj bi bila takšna tudi doma pridelana?

Škropivo iz njivske preslice.

Njivska preslica vsebuje veliko kremenčeve kisline. Uporabna je za zatiranje plesni, rje, škrlupa, pršic in rdečega pajka (na sadnem drevju).

1 kg sveže ali 150g posušene preslice namočimo preko noči v 10 litrih vode. Zjutraj poberemo preslico in jo skupaj z delom nastale tekočine kuhamo. Počasi naj vre 30 minut. Vse skupaj ohladimo (pokrito) in primešamo preostanek tekočine. Nastalo tekočino razredčimo v razmerju 1:5 (1 liter tekočine razredčimo s 5 litri vode). Precedimo in ob sončnem vremenu poškropimo prizadete rastline. Če prvo škropljenje ni učinkovito, ponovimo. Dobre rezultate dosežemo tudi, če škropivo mešamo s škropivom iz kopriv v razmerju 1:1.

Škropivo iz kopriv

Uporablja se za uničevanje listnih uši. Istočasno je tudi gnojilo ter povečuje krepkost in odpornost rastlin.

1 kg svežih kopriv namočimo v 10 litrov vode. Po 24 urah tekočino precedimo in poškropimo rastline z vseh strani. Kopriv ne namakamo dlje, ker začne plahneti učinkovitost. Postopek po potrebi ponovimo čez nekaj dni.

Škropivo iz čebule in česna

Uporaben je za zatiranje pršic in plesni in pri porjavelosti krompirjevih rastlin. Če kuhamo lupine čebule, dobimo škropivo proti žuželkam.

V 10 litrih vode namočimo pol kilogram a narezane čebule in česna. Ko se tekočina neha peniti, jo razredčimo z desetkratno količino vode. S tekočino zalijemo zelenjavne grede in okolico sadnih dreves.

Škropivo iz pelina

Z njim zatiramo številne uši, rjo na ribezu, gosenice, mravlje in pršice na robidnicah.

1/3 kg svežih ali 30 g suhih pelinovih listov namočimo v 10 litrih vode za 3 dni. Precedimo in nerazredčeno škropimo po prizadetih rastlinah. Pelina ne kompostiramo, ker se mu deževniki izogibajo.

Škropivo iz rabarbarinih listov

Uporablja se pri zatiranju porovega molja, ki objeda porove liste.

1 kg rabarbarinih listov polijemo s 6 litri kropa. Pustimo stati 24 ur, nato precedimo in s tekočino zalijemo porove liste.

Škropivo iz paradižnikovih listov

Deluje proti metuljem in gosenicam kapusovega belina, ki napada zeljnate rastline.

Škropivo pripravimo tako, da naberemo dve pesti paradižnikovih listov ter odlomljenih stranskih poganjkov in jih zmečkamo. Namočimo v 2 litra vode za 3 ure. Nato prizadete rastline temeljito poškropimo z vseh strani.

Škropivo iz cvetočega vratiča

To škropivo je ljudem strupeno. Uporabljamo ga za zatiranje škodljivcev na vrtnih jagodah, malinovega hroščka, pršic, listnega zavijača, rje na rastlinah in plesni.

¼ kg svežih listov, stebel in cvetov ali 15 g posušene rastline namočimo v 5 litrih vode. Lahko jih tudi skuhamo kot preslico. Poleti škropimo tla okoli rastlin, pozimi pa tudi rastline. Po cvetenju rastlin in jeseni škropimo s tekočino, ki smo ji dodali še liter vode.