Črno listna pegavost paradižnika
Črna listna pegavost paradižnika
Znaki bolezni: pri pridelovanju paradižnika na prostem je to najpomembnejša bolezen. Gliva okužuje vse nadzemne organe paradižnika. Bolezenska znamenja so zelo značilna. Na listih, ki so blizu tlem, se pojavijo rjavočrne okroglaste do ovalne pege v katerih lahko opazimo bolj ali manj vidne koncentrične kroge. Pege so pogosto obrobljene s svetlejšim pasom. S časom se pege med seboj združujejo, listi začno rjaveti, se zvijati in sušiti. Od pritlehnih listov se okužba širi na gornje liste in gliva okuži tudi plodove. Za okužbe plodov so veliko bolj občutljive sorte, katerih plodovi so ob peclju nekoliko uleknjeni ali razbrazdani. Tam se zaradi tega dalj časa zadržuje jutranja rosa ali dežne kapljice in to je idealno za kalitev spor glive, ki povzroča bolezen. Zaradi tega se pege navadno pojavijo na zgornji strani plodov. Na pegah se v vlažnem vremenu kmalu oblikuje žametasta črna prevleka enostavnih trosonoscev z večceličnimi trosi. Slednji so ob ugodnih razmerah vir za naknadne okužbe. Okuženi plodovi začno v in ob pegah pokati in gniti. Glivi povzročiteljici bolezni se kmalu pridružijo tudi druge saprofitske glive in bakterije, ki pospešijo propadanje plodov. Plodovi, ki so okuženi v bližini peclja zelo radi odpadejo. Če so razmere za razvoj bolezni ugodne, se lahko zgodi, da paradižnikove rastline propadejo še preden dozorijo prvi plodovi, zeleni ostanejo samo njeni vršički.
Pogoji za okužbo: glavni vir okužb so oboleli ostanki rastlin, z glivo okuženi oporni koli in okuženo seme. Prav gotovo pa so glavni vir okužb ostanki okuženih rastlin v (na) tleh. Gliva lahko na njih preživi tudi nekaj let, čeprav na okuženo površino nekaj let ne sadimo paradižnika. Pojav bolezni pospešuje visoka zračna vlažnost in obilo padavin.
Zatiranje: uporabimo fungicid na bazi difenokonazola.